Včeraj sem bil nekje med 12. in 14. uro na Jamniku. Prvič tudi z modelom v moji modelarski karieri. Ko sem prišel gor žal ni bilo nobenega modelarja tako da sem se moral kar sam spopasti z za moje pojme brutalno termiko in rahlim vetrom z zahodne smeri.
Cumulusa sem dodatno obtežil s 60g svinca in kljub temu je šlo gor nenormalno. V parih sekundah je bil model že tako visoko, da sem se ustrašil, da mi bo ušel iz dometa mojih oči in sem ga malo preveč potisnil navzdol in nazaj proti grebenu.
Očitno sem pretiraval in krila so zaflatrala (pri flatru gre za to, da zaradi velike hitrosti in posledično zaradi zvijanja krila ali zračnosti v krmilnih površinah začne sila vzgona spreminja smer z veliko frekvenco in če med flatrom ne zmanjšamo hitrosti lahko pride do resonance in krilo lahko dobesedno razpade). To se mi je prvič zgodilo in v paniki niti nisem točno vedel kaj naj naredim. Čisto podzavestno sem preklopil stikalo za "bremze" (elerone pokonci) in nekako umiril model čeprav sem že videl treske. Adrenalina za izvoz! Verjetno pa, če med popravilom odlomljene uške nebi ojačal še druge polovice krila, vse skupaj najbrž nebi preživelo.
Po tem adrenalinskem šoku sem še dobro uro in pol malo bol pazljivo užival v super dviganju in malo manj hitrih preletih. Verjetno bi bil bol pravi model za takšne razmere speedo. Pa drugič.
Naredil sem tudi nekaj slikc med letom...se pa vidi, da so narejene z levo roko. ;)
sreda, oktober 03, 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar