myJet - test

Včeraj mi je uspelo v sicer zelo oblačnem (in blatnem) vremenu opraviti prvih par testnih letov. Sam štart "iz roke" ni bil problematičen le model je potrebno nekoliko močneje in hitreje vreči, da dobi dovolj veliko začetno hitrost. Pri samem štartu je dobro tudi, če sta elevona vsaj malo gor, ker drugače model prehitro zgubi višino in ker ni časa (če si sam) tako hitro ročno popraviti višino se lahko hitro zgodi srečanje z zemljo. Zato sem si na prosto stikalo zmiksal faze leta. Kako dodatno trimanje ni bilo potrebno in model zelo lepo drži smer. Tudi sami pristanki so manj problematični kot sem pričakoval, lepo leti tudi brez motorja. V modelu sem imel 3S LiPo 1600mAh 15C in večino časa sem letel samo s približno 1/3 gasa. Imam občutek, da se nekje od polovice naprej kaj bistveno ne pozna na hitrosti. Verjetno je za to kriv dokaj debel sprednji del trupa in s tem velika frontalna površina in velik upor. Je pa res, da tudi nisem poizkušal dlje časa leteti s polnim plinom, ker je že tako bilo vse skupaj prehitro za moje prste in ker nisem hotel preobremeniti celic. Opazil sem tudi, da je odzivnost po nagibu precej boljša od odzivnosti po višini. Kakšnih velikih akrobacij nisem izvajal sem pa poizkusil luping in ni dosti manjkalo, da bi ga zapičil v travo, ker mi je skoraj zmanjkalo višine. Rešitev je drugačna nastavitev delta miksa na komandah in pa kanardi. Kanardi, ki so v bistvu povod za tale eksperiment zaenkrat ostajajo še neznanka. ;)

Sem pa mimogrede opazil, da mi veliko bolj ležijo levi zavoji. ;) Verjetno je to posledica tega, da sem se učil leteti na lokaciji, kjer sem imel ne levi strani več prostora glede na stojišče. ;)


Ker je eksperiment vsaj delno že uspel, si model zasluži tudi novo ime BXJ-07 ;)

Kratka predstavitev...



Naslednji koraki:
- montaža kanardov.
-